Družinska podjetja so rešitev za izhod iz svetovne gospodarske krize!

V Evropi in ZDA je 85% podjetij v družinski lasti, le 12% jih preživi nasledstvo iz druge v tretjo generacijo. Leonardo Peklar je dejal, da so ključni faktorji uspešnega razvoja družinskih podjetij povezani z vprašanjem odločanja, vprašanjem vključevanja deležnikov in načini reševanja trenj med družinskimi člani. Hkrati je poudaril, da so mala in srednja podjetja motor razvoja, saj kreirajo največ novih delovnih mest, istočasno pa so gojišče inovacij v svetovnem merilu. Vsa družinska podjetja se soočajo s težavo nezadostne izkoriščenosti talentov svojih zaposlenih, kar je za mala družinska podjetja tvegano. Povprečno se izkoristi le od 15 do 25 % skupnega potenciala zaposlenih.

Dr. Winkhaus, dolgoletni menedžer Henkla in njegov prvi predsednik uprave, je združil svoje bogate izkušnje v deset zapovedi za družinska podjetja. Lastnik je zelo dobro seznanjen s poslovanjem družbe, najpogosteje je tudi generalni direktor družbe. To rezultira v visoki stopnji zaupanja zaposlenih, partnerjev in kupcev. Ker je družina vključena v poslovanje družbe, je potrebno poslovanje in tveganja, ki iz njega izhajajo, pametno in precizno planirati.
Svetuje, naj podjetja ne delijo dobička, pač pa ga pametno investirajo v nadaljnje poslovanje oz. razvoj družbe. Potrebno je oblikovati svetovalni odbor in skrbeti za dobro informiranje o poslovanju med vsemi člani družine. Pametno je najti dobrega strateškega partnerja ter navezati stike s kolegi in politiki. Dr. Winkhaus je prepričan, da je breme za izhod iz svetovne gospodarske krize na plečih družinskih podjetij, seveda pa velja omeniti tudi dobro stoječa javna podjetja.
 
70 % družinskih podjetij ne preživi tranzicije iz prve na drugo generacijo, le 3 % družinskih podjetij pa doživi četrto generacijo. To le potrjuje kompleksnost procesa generacijske tranzicije. Tranzicija se prične v trenutku, ko naslednik začne delati v podjetju. Kaj se nato zgodi, ne ve nihče. Branko Roglić, lastnik in direktor podjetja Orbico, je poudaril, da se glava družine vedno bori za to, da podjetja pride v prave roke. Zato je generacijska tranzicija eden ključnih izzivov od katerega je odvisna usoda družinskega podjetja. Nemalokrat imajo nasledniki težave z vodenjem, saj morajo upoštevati želje članov družine. Pri odločanju morajo upoštevati tudi vizije svoje predhodne generacije ali celo družinskih članov, ki ostajajo v podjetju. Generacijska tranzicija je tako priložnost za ponovno definiranje podjetniške strategije.
 
Zanimivo je bilo tudi razmišljanje Tatjane Divjak, katere tematika je bila namenjena iskanju ravnotežja med poslovnim in zasebnim življenjem ljudi, ki delajo v družinskih podjetjih. Pomembno je, da poznamo lastne cilje, da poznamo samega sebe in si na ta način postavimo zdrave meje in posledično cilje. Živeti moramo zdravo, znati upravljati s stresom in se znati nagraditi za dosežene uspehe.
 
Predavatelji in udeleženci so se dotaknili psihologije podjetništva in ustreznega izobraževanja. Kdo je podjetnik in kako ga kreirati? Izpostavljen je bil model podjetniške motivacije, ki je po mnenju predavateljice vsota osebnih značilnosti posameznika, osebnih ciljev, poslovnih okoliščin, poslovnih idej in ocene tveganj.
 
Konferenca se je zaključila z okroglo mizo, na kateri so, predstavniki družinskih podjetij na Hrvaškem, razpravljali o prednostih, slabostih in priložnostih, ki jih predstavljajo družinska podjetja v svetovnem gospodarstvu. Potrebni pogoj za oblikovanje družinskega podjetja je urejeno družinsko življenje. Ne ozirajte se na zavist sodelavcev ali drugih družinskih članov, ne kradite lastnega podjetja, imejte korekten odnos do zaposlenih. Ne pozabite na lastno zdravje, na pomen izobraževanja lastnih otrok. Leonardo Peklar je podjetnike poistovetil z motorjem gospodarstva in jih definiral kot umetnike, ki jih nihče ne more upokojiti.
 
Postavljeni so temelji za oblikovanje mreže družinskih podjetij v JV Evropi.